Formula za srečo - znanstveni pristop

Svetle in temne plati sreče. Katere osebnostne lastnosti so najboljša kombinacija za srečo v življenju? Zakaj zahodne potrošniške družbe od ljudi zahtevajo, da so srečni? Kaj sreča sploh je? <p>Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada živimo v Sloveniji srečni ljudje. Po sreči smo namreč na drugem mestu: takoj za Finci, skupaj z Belgijci, Avstrijci in Romuni. Tako raziskava. Kaj pa pravijo naključni mimoidoči na ljubljanskih ulicah in strokovnjaki, s katerimi smo govorili? Sodelujejo: psihologinja prof. dr. <strong>Andreja Avsec,</strong> filozofinja in sociologinja prof. dr. <strong>Renata Salecl</strong> in nevroznanstvenik prof. dr. <strong>Zvezdan Pirto&scaron;ek. </strong></p>
<p>Raziskovalce zanima, kako je občutek sreče odvisen od človekovega spola, starosti, religioznosti, izobrazbe. Zanima jih, katere osebnostne lastnosti so najbolj&scaron;a kombinacija za srečo v življenju. Znanstveniki že razumejo, kako se sreča odseva v možganih. Sreča pa ima tudi svojo temno plat. Izpostavimo industrijo sreče in prisiljeno srečo, ki vodi do različnih konfliktov. Foto: Pixabay, cc</p>
<p>Znanstvena monografija »Psihologija subjektivnega blagostanja: znanstvena spoznanja o sreči« <a href="ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/348&qu…;