Kapitelklicken springt direkt hin
Shownotes
Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?<p>V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati kar nekaj ogorčenih pritožb ljudi, ki so med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah opazili, da številne prodajalne, restavracije in kavarne potencialnih strank ne nagovarjajo več z napisi v slovenščini – temveč v angleščini. To seveda ni v skladu z zakonom o javni rabi slovenskega jezika, spričo česar potem tudi ni težko razumeti javnega ogorčenja, ki se je dvignilo. Se pa obenem vendarle ni mogoče otresti vtisa, da je problem, na katerega trčimo ob napisih v središču Ljubljane, naravnost minoren v primerjavi z nekim drugim, prav tako z angleščino povezanim trendom, ki ga sicer lahko opazimo v vsakodnevni komunikaciji med govorkami in pisci slovenščine.</p>
<p>Pomislimo: dandanes se številni ne dogovarjamo več s prijatelji, da bi skupaj pojedli kosilo, ampak si raje <em>mesedžiramo</em> s <em>frendi</em> za <em>lanč</em>. Podobno se ob večerih ne sproščamo več pred televizijo, ampak <em>čiliramo</em> pred <em>tivijem</em>. In ker nas med delom na računalniku tudi ne priganjajo več neživljenjsko kratki roki za oddajo projektov, temveč za <em>kompom</em> lovimo <em>krejzi</em> <em>dedlajne</em>, se menda lahko vprašamo, ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu pač potopljeni, sploh še znamo slovensko? Oziroma, rečeno nekoliko manj dramatično pa hkrati najbrž tudi bolj natančno, vprašamo se lahko, kako vseprisotnost angleščine v naših življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa celo na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?</p>
<p>Prav to je vprašanje, ki smo ga pretresli oziroma – kot radi rečemo v današnjem, ne nujno najbolj estetskem novoreku – naslovili v tokratni Intelekti. Razmišljati o metamorfozah sodobne slovenščine so nam pomagali dve strokovnjakinji in dva strokovnjaka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To so: jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko, <strong>dr. Marko Stabej</strong>, pa mlada raziskovalka na istem oddelku, <strong>Ina Poteko</strong>, potem prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, <strong>dr. Seta Knop</strong>, ter, ne nazadnje, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije, <strong>dr. Luka Culiberg</strong>.</p>
<p><br />Foto: kolaž je sestavljen iz podob, ki jih je na spletni strani Pixabay objavil David Peterson</p>
