Človeški um: bistvo spomina ni preteklost, ampak prihodnost

Nevroznanstveniki o skrivnostih možganov.
<p>Kako nastane spomin? Kje v možganih se rodijo misli? Kdaj so se v evoluciji pojavili kognitivni procesi? Člove&scaron;ki možgani tehtajo približno kilogram in pol, sestavlja pa jih okoli 86 milijard nevronov. Kako se njihovo delovanje povezuje v procese, ki nam omogočajo zaznavanje, spominjanje, učenje, ustvarjanje? V Intelekti z nevroznanstveniki razmi&scaron;ljamo, kako delujejo možgani in kako raziskave optogenetike, povezane z leto&scaron;njo Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino, odpirajo nove možnosti za preučevanje živčnih celic in možganskih omrežij. Kaj o skrivnostih možganov že vemo? In česa &scaron;e ne?</p>
<p><br />Sodelujejo: zdravnica in nevroznanstvenica prof. dr. <strong>Maja Bresjanac</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani, psiholog in kognitivni nevroznanstvenik prof. dr. <strong>Grega Repov&scaron;</strong> z ljubljanske Filozofske fakultete ter biolog in nevroznanstvenik prof. dr. <strong>Marko Kreft</strong> z Biotehni&scaron;ke fakultete v Ljubljani.</p>
<p>Foto: Slike je simbolična/ GlobalUppal - Pixabay</p>