Čudež kitajskega ekonomskega načrtovanja

Kako na oni strani Velikega zidu zasebno podjetniško pobudo usmerjajo s premišljenim državnim planiranjem<p>Ob misli na državno planiranje ima marsikdo &scaron;e vedno pred očmi karikirano podobo sovjetskeih birokrataov s svinčnikom v rokah, ki v zatohlih pisarnah narekujejo točne količine izkopov rudnin ali obseg industrijske proizvodnje in diktirajo cene. Prav togost in neučinkovitost tega sistema je po razpadu <strong>Sovjetske zveze</strong> nenazadnje obveljala kot eden glavnih argumentov za to, da smo na<strong> Zahodu</strong> v preteklih desetletjih vse večji delež na&scaron;ih gospodarstev prepustili prostemu trgu. In vendar skokovit vzpon <strong>Ljudske republike Kitajske</strong> dokazuje, da obsežno državno planiranje nikakor ni nujno neučinkovito in da lahko poteka tudi popolnoma drugače. Kak&scaron;no vlogo ima država v kitajski ekonomiji in kaj moramo torej imeti v mislih, ko govorimo o državnem usmerjanju gospodarstva v 21. stoletju? V času, ko se tudi v zahodne države vse bolj vrača zavedanje, da prosti trgi ne bodo kar sami poskrbeli za vse in se ponovno oziramo k aktivnej&scaron;im industrijskim politikam, se bomo o kitajskem modelu ekonomskega planiranja - ki, kot vemo, &scaron;e kako vključuje tudi kapitalistično logiko trgov in konkurenčnosti - pogovarjali s sinologinjo dr. <strong>Majo Veselič</strong> ter politologom in filozofom dr. <strong>Sa&scaron;om Furlanom</strong>, obema z ljubljanske Filozofske fakultete.</p>
<p>foto: 50-megavatna stolpna sončna elektrarna na tekočo sol v mestu Hami v kitajski regiji Xinjiang, Wikipedija (Csp.guru)</p>