Družbene hierarhije: garant reda ali generator krivic?

Kako globoko hierahične strukture prežemajo naše družbe, kako so se spreminjale skozi zgodovino vse od monarhij do modernih birokratskih držav ter kakšen odnos imeti do tega neenoznačnega pojava?<p>Ko pomislimo na družbene in politične hierarhije, imamo ljudje verjetno zelo različne čustvene odzive. Marsikoga misel na razvrstive po položajih in nadrejenosti enih funkcij drugim pomirja kot jasno zasnovana in morda tudi edina mogoča struktura, s katero lahko upravljamo ne le svojo državo, ampak tudi množico njenih podsistemov, dru&scaron;tev in podjetij. Mnogi, po drugi strani, ob misli na hierarhije začutijo nelagodje ter takoj pomislijo na zlorabo moči in se spra&scaron;ujejo ali je sploh humano, da se ljudje, ki bi morali biti v osnovi enakopravni, razvr&scaron;čamo v hierarhične lestvice in imamo oblast eni nad drugimi. Spet treti si mislijo, da je s hierarhijami vse v redu, dokler so ljudje po njih pravično razporejeni in imajo enake možnosti za to, da se prebijejo na vrh kak&scaron;ne od na&scaron;ih družbenih lestvic. Nekje v prostoru med temi premisleki se bo odvila dana&scaron;nja Intelekta. Kako močno hierarhije prežemajo na&scaron;e družbe, kako se je to skozi zgodovino spreminjalo, ali so vse hierarhije enake in kak&scaron;en odnos sploh imeti do tega neenoznačnega pojava, se bomo spra&scaron;evali s filozofom dr. <strong>Aljo&scaron;o Kravanja</strong> z ljubljanske Filozofske fakultete, publicistom in zgodovinarjem, urednikom revije Razpotja <strong>Luko Lisjakom Gabrijelčičem</strong> ter asistentsko na In&scaron;titutu za novej&scaron;o zgodovino <strong>Sa&scaron;o Hajzler</strong>. Oddajo je pripravila Alja Zore.</p>
<p>Foto: Wikipedija, javna last</p>