John Maynard Keynes: sloviti ekonomist, ki je kapitalizem reševal pred njegovimi demoni

Naj bo država le tihi opazovalec trga ali arhitekt družbene blaginje? O fascinantnem delu največjega ekonomista 20. stoletja, ki je poskušal obrzdati ekscese kapitalizma svojega časa in s tem preprečiti nove svetovne vojne, se pogovarjamo točno 80 let od Keynesove smrti.<p>Čeprav nobenega člove&scaron;kega spoznanja ne moremo pripisati samo enemu človeku, ampak vsakdo gradi na temelju vsega znanja, ki smo ga nakopičili skozi zgodovino, je vendarle res, da se v člove&scaron;ki zgodovini pojavljajo posamezniki, ki s svojimi vpogledi resnično preoblikujejo na&scaron; svet in odprejo polja, ki so bila prej težko predstavljiva. Eden od teh je tudi <strong>John Maynard Keynes</strong>, britanski ekonomist in mislec, ki je ne le razprl povsem nove dimenzije razumevanja svetovne in nacionalne ekonomije, ampak si je pravzaprav v marsičem sploh prvi zamislil moderno državo, ki lahko ali celo mora aktivno delovati znotraj gospodarstva - moderno državo, ki nadzoruje obtok denarja in obrestne mere, ki skrbi za celo vrsto družbenih podsistemov, ki lahko odločno ukrepa v času krize, gradi potrebno infrastrukturo in uravnava trg, kadar ta ne uspe delovati v dobro družbe. V sredi&scaron;ču dana&scaron;nje Intelekte bo prav ta fascinantni mislec, ki ga po eni strani zaznamuje humanističen idealizem, v skladu s katerim si je pred slabim stoletjem celo predstavljal, da bomo danes delali le &scaron;e 15 ur na teden in prosti čas posvečali svojim bližnjim in duhovnemu ter kulturnemu razvoju - po drugi strani pa ga zaznamujejo zelo praktični predlogi, ki so jih v tak&scaron;ni ali drugačni obliki že za časa njegovega življenja prevzele mnoge zahodne države, ki so se dokazali tudi v prvi in drugi svetovni vojni, njihovo učinkovitost pa so vse težje kritizirali celo njegovi ideolo&scaron;ki nasprotniki. Keynesa in njegovo misel nam bodo 80 let od njegove smrti pomagali predstaviti dr. ekonomskih znanosti in dr. zgodovine <strong>Neven Borak</strong>, zaslužni profesor dr. <strong>Maks Tajnikar</strong> in dr. <strong>Aleksandar Ke&scaron;eljević</strong> z ljubljanske ekonomske fakultete ter dr. <strong>Aljo&scaron;a Kravanja</strong> z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.</p>
<p>foto: John Maynard Keynes leta 1929, Wikimedia Commons</p>