Moškost in očetovstvo v vrtincu družbenih sprememb

Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe. <p>Drugo polovico 20. stoletja je med drugim zaznamovala povojna obnova, razkol na vzhodni komunistični in zahodni kapitalistični blok, razvoj znanosti in tehnologije, pospe&scaron;ena urbanizacija, množičen vstop žensk na trg delovne sile, podalj&scaron;evanje izobraževanja, razvoj cepiv za smrtonosne otro&scaron;ke bolezni, dostopnost zanesljive kontracepcije, sekularizacija in razvoj koncepta človekovih pravic. Skoraj &scaron;tiri desetletja po padcu berlinskega zidu in koncu zgodovine, se spet dojajajo izjemne družbene spremembe, ki opa jih spremlja vse glasnej&scaron;i diskurz o krizi mo&scaron;kosti. Ali to drži, je mo&scaron;kost res v krizi? Kaj pomenijo pozivi k vrnitvi v normalnost in k naravnim spolnim vlogam? Kak&scaron;ne so v praksi vloge, ki jih v družbi zasedajo mo&scaron;ki in ženske in kako na njih vpliva trenutna družbeno ekonomsko politična ureditev ter negotovosti, ki so prisotne na vseh področjih življenj? To bomo raziskovali v tokratni oddaji Intelekta, nekoliko več pozornosti bomo namenili spremembam očetovstva.</p>
<p>Ur&scaron;ka Henigman je odgovore poiskala pri treh sogovornicah. Dr. <a href="mirovni-institut.si/sodelavci/majda-hrzenjak/&… Hrženjak</a> raziskuje na Mirovnem in&scaron;titututu, prof. dr. <a href="fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-… &Scaron;vab</a> in prof. dr. <a href="fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-… Vuga Ber&scaron;nak</a> pa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.</p>