Monetizacija narave: ko ekologija prevzame jezik kapitala

O vedno bolj pogosti uporabi tržnih mehanizmov pri varovanju okolja - od visokih parkirnin do ogljičnih kuponov in ekosistemskih storitev<p>Ko so države v &scaron;estdesetih in sedemdesetih letih prej&scaron;njega stoletja začenjale sistematično varovati okolje, so to počele predvsem z neposrednimi zakonskimi prepovedmi. Ko se je izkazalo, da določene kemikalije uničujejo ozonski pla&scaron;č ali zastrupljajo naravo, so jih z mednarodnimi sporazumi preprosto prepovedale. Nekaj desetletij kasneje se pri za&scaron;čiti narave vse bolj zana&scaron;amo na tržne mehanizme. To lahko opazimo na različnih ravneh: od vsakdanjega omejevanja avtomobilov v nacionalnih parkih z visokimi parkirninami, do sistemskega trgovanja z ogljičnimi kuponi, kjer onesnaževanje ni prepovedano, ampak ima svojo ceno. V teoriji pa smo &scaron;li &scaron;e dlje – naravo danes pogosto vrednotimo skozi tako imenovane »ekosistemske storitve«. Nastajanje kisika ali tvorbo tal tako na primer sku&scaron;amo povsem denarno ovrednotiti in prav ta finančna ocena naj bi nas nazadnje prepričala, naj obvarujemo naravo.</p>
<p>To pa seveda odpira celo vrsto vpra&scaron;anj. Kako je narava, ki je v osnovi skupno dobro, postalo tržno blago, ki si ga lahko privo&scaron;čijo užiti le tisti, ki imajo dovolj denarja? Zakaj varovanje narave vedno bolj izvajamo prek mehanizma cen in se zana&scaron;amo na trg, da nas bo odvrnil od onesnaževanja? Je finančni argument res edini, ki ga kot družba &scaron;e razumemo? In po drugi strani - ker je ekonomija neizpodbitno pomemben del na&scaron;ega blagostanja in tudi geopolitične tekme - ali si lahko drugačno razmi&scaron;ljanje sploh privo&scaron;čimo? In ali ni navsezadnje monetizacija narave, kljub vsem pastem, &scaron;e vedno bolj&scaron;a kot nič, če v praksi zmanj&scaron;uje njeno izkori&scaron;čanje? O vsem tem bomo v dana&scaron;nji intelekti govorili z okoljskim ekonomistom dr. <strong>Jonasom Sonnenscheinom</strong> iz okoljevarstvene organizacije Umanotera, makroekonomistom <strong>Bojanom Radejem</strong> iz Slovenskega dru&scaron;tva evalvatorjev, politologom dr. <strong>Matejem Klaričem</strong> ter biologom dr. <strong>Ivanom Kosom</strong> s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore.</p>
<p>Vabljeni na Intelekto v živo na <a href="avdiofestival.si/">Avdiofestival</a…; 28. septembra v ljubljanski Cukrarni ob 19h uri. Govorili bomo o nepredvidljivosti umetne inteligence.</p>
<p>foto: Pixabay</p>