Iliada in Odiseja – Homerjevi epski pesnitvi, iz katerih je vzniknil Zahod

Zakaj se tudi po 2700 letih vnetega branja še zdaleč nismo naveličali zgodb o mitoloških junakih stare Grčije od Ahila, Brizejde in Hektorja do Odiseja, Telemaha in Penelope?<p>Britanski filmski režiser <strong>Christopher Nolan</strong> je s svojo ambiciozno predelavo <em><strong>Odiseje</strong> </em>to poletje cel svet pripravil do tega, da smo se pogovarjali o <strong>Homerju</strong>. In imeli smo o čem govoriti! Začetnik gr&scaron;ke literature je namreč sila enigmatična figura. Ne vemo, kdaj točno se je rodil, ne vemo, kako točno je živel in kje je umrl, ne vemo niti, ali je čisto zares napisal tako <em><strong>Iliado</strong> </em>kot <em>Odisejo</em>. Vemo pa, da brez teh dveh pesnitev kratko malo ni zahodne književnosti oziroma, <em>mutatis mutandis</em>, zahodne civilizacije. In razločno tudi slutimo, da niti po 2700 letih vnetega branja Homerjevih mojstrsko upovedanih zgodb v interpretativnem smislu &scaron;e zdaleč nismo izčrpali. Zakaj je tako, smo sku&scaron;ali dognati v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva predavatelja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, klasičnega filologa <strong>dr. Davida Movrina</strong> in filozofa <strong>dr. Blaža Zabela</strong>, ter <strong>mag. Jeleno Isak Kres</strong>, klasično filologinjo, ki nas je pred &scaron;estimi leti oskrbela z novim prevodom ključnih devetih spevov Homerjeve Iliade.</p>
<p><br />Foto: rimska kopija helenističnega doprsnega kipa Homerja iz 2. stol.pr. n. &scaron;t. (Mike Peel / Wikipedija)</p>