Anmelden
Cover von Intelekta

Bildung

Intelekta

von RTVSLO – Prvi

Website RSS

Folgenzu den neuesten

  1. Moškost in očetovstvo v vrtincu družbenih sprememb

    Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživ

  2. Petrodolar - vse manj trden temelj ameriškega finančnega imperializma?

    Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?<p><strong>Iran</strong> se je na nedavne

  3. Umetnost vojne – lekcije iz stare Kitajske za današnji čas

    Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.<p>Nastalo je pred skoraj dvema tisočletjema in pol. To je bilo obdobje

  4. Serijski morilec je temni dvojnik kavboja, negativni arhetip tega istega individualizma

    Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkultu

  5. Postni čas nam lahko pokaže, česa smo zares lačni, sploh v odnosih

    V postnem času smo in predvsem za kristjane je to dragocen čas, celo sveti čas pravijo, je pa to tudi čas, ki je najbolj znan po odrekanju. Torej, odrekanju, odpovedi stvarem, ki nas zasužnjujejo. Lahko je hrana, lahko so socialna omrežja,

  6. Klepetanje z umetno inteligenco spreminja odnos med človekom in strojem

    Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogo

  7. V Sloveniji porabimo že več kot 1.815.000 škatlic antidepresivov na leto

    Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. <p>V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno <strong>7 odstotkov prebivalcev</strong> redno jemlje antidep

  8. Absurdne dimenzije bogastva najbogatejših

    Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?

  9. Temu-izacija potrošništva ali kako je količina nadomestila kakovost

    Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan

  10. Indija na pragu globalne geopolitične veličine

    Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija<p>Indija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Pona&scaron;a se s petim najv

  11. Ko mama premakne meje medicine: zdravilo Urbagen

    Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila? <p>Ko se je pred petimi leti rodil deček Urban, zdravila za njegovo redko gensko bolezen ni bilo. Njegova <strong>mama &Scaron;pela</strong> se je v želji po pomoči svojemu o

  12. Branje je cilj, ne pot do cilja

    V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v

  13. Hrana kot življenjski slog

    Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi

  14. Ali Evropa sploh lahko postane gospodarsko, vojaško in politično avtonomna?

    O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske<p><strong>Evropska unija</strong>, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi

  15. Ali pop-kultura, ki bi povezovala množice po vsem svetu, danes sploh še obstaja?

    Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in čas

  16. Povezovanje rešuje univerzalne probleme

    V tokratni Intelekti odpiramo vprašanje, ki zadeva samo jedro sodobnega kulturnega dela: identiteto kulturne delavke in kulturnega delavca ter njuno povezovanje v delavskem smislu. Nedavna raziskava Kreativnega centra Poligon kaže, da se ve

  17. Preobrazbe kapitalizma v dobi umetne inteligence

    Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej teh

  18. Kaj pa, če bi sončne elektrarne raje gradili v vesolju?

    Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojest

  19. "Čudim se, kako ljudje zdravje prepustijo nestrokovnim prehranskim manipulacijam."

    Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih. <p>V zadnjih desetletjih je pri&scaron;lo do novih spoznanj o presnovnih procesih in tudi

  20. »Če je kritika preveč groba v svojem bistvu, je to kontraproduktivno.«

    Družba raste in napreduje tudi zaradi ljudi, ki ji nastavljajo ogledalo. Ravno zaradi teh pronicljivih posameznikov konstruktivne in tehtne kritike ne ostajajo skrite nekje v kotičku, temveč pri prejemnikih sporočila sprožijo tudi proces sa

  21. Kako naj skupnost oblikuje mesta?

    Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitr

  22. Kako je atomska bomba spremenila svet

    Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu <p>Odkar so Združene države pred 80 leti na Hiro&scaron;imo in Nagasaki odvrgle atomski bombi,

  23. Protestantska etika, kapitalizem in moderni človek

    Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge,

  24. Čipi, redke zemlje in boj za svetovno hegemonijo

    Ko se geopolitični odnosi krhajo, razmerja moči preoblikujejo in se ne moremo več zanesti na pravila mednarodnega delovanja, bi si razumljivo vsakdo želel, da je kar najbolj neodvisen od drugih. A takšna samozadostnost, če je sploh doseglji

  25. Odvisnost farmacevtske industrije: 70 odstotkov naših zdravil vsebuje sestavine iz Kitajske ali Indije

    Javnost težko pride do podatka o izvoru sestavin za določeno zdravilo. Na katerih področjih imata Kitajska in Indija že tako rekoč monopol?<p>V farmacevtski industriji se vrti veliko denarja – posel je posel. Leta 2023 so tako farmacevtska

  26. Koliko v sodobnem svetu še šteje mehka moč držav?

    Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?<p>Če

  27. Ko posedemo telo, se ustavi celostni razvoj

    Ko se gibljemo, smo živi. Gibanje nam daje občutek živosti. In, ko posedemo telo, posedemo tudi možgane in bolj celovit razvoj človeka, mladega še posebej. Nevroznanost potrjuje, da je fizična vadba najboljši način za povečanje števila možg

  28. Čip v možganih, pametni tatu na roki: fantastični obeti vmesnikov človek-stroj

    Upravljanje naprav zgolj z mislimi, branje misli ali vsaj razpoloženj, telepatija. Možnosti, ki se odpirajo z možganskimi vmesniki oziroma s čipi, ki lahko dogajanje v naših možganih povežejo z digitalnimi napravami, napovedujejo prihodnost

  29. Bo regulacija umetne inteligence ustavila razvoj ali apokalipso?

    Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. N

  30. Militarizacija v osnovnih šolah in v javnem prostoru

    V tokratni Intelekti odpiramo občutljivo in vse bolj perečo temo: zakaj vojska vstopa v osnovne šole in se v javnem prostoru predstavlja kot privlačna karierna možnost. Gre za nedolžno predstavitev poklica ali za prikrito obliko militarizac

Ältere Folgen

Anmelden oder registrieren

Jetzt

0:00 / 0:00