Anmelden
Cover von Radiovedni

Kinder & Familie

Radiovedni

von RTVSLO – Val 202

Website RSS

Folgenzu den neuesten

  1. Papige, celice in ena zelo radovedna publika

    Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, d

  2. Zakaj moški s starostjo izgubljajo lase, ženske pa ne?

    Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.<p>Posebno

  3. Bi kamele popile toliko vode naenkrat, tudi če ne bi živele v puščavi?

    Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pe

  4. Kako prati in sušiti perilo, da bo lepo čim dalj časa?

    Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako

  5. Kako so nekoč izmerili višino gora?

    Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale

  6. Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi?

    Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje

  7. Zakaj nam na mrazu kaplja iz nosu?

    Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu r

  8. Kaj bi se moralo zaleteti v Zemljo, da bi jo vrglo iz tira?

    V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res prece

  9. Zakaj so nekatere krvne skupine pogostejše od drugih?

    Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.<p>Radovednost je tokrat zanetil poslu&scaron;alec Andrej, odgovarja pa dr. Primož Rožman, zdravn

  10. Zakaj rečemo, da je nekdo zdrav kot riba?

    Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje

  11. Kako je lahko en sam asteroid zradiral vse dinozavre s planeta?

    V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljublja

  12. Kaj je na drugi strani popka?

    Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zaka

  13. Kaj vednozelenim rastlinam omogoča, da ostanejo zelene tudi pozimi?

    Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzeleni

  14. Radiovedni z Nikom: Zakaj se piškoti s časom omehčajo, kruh pa otrdi?

    Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem

  15. Radiovedni: Sladkor pod lupo

    Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji. <p>Na leto&scaron;nji izvedbi <a href="https://ww

  16. Če sedimo na mrzlih tleh, dobimo volka v rit. Pa ga res?

    Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila. <p><strong>Sogovornice

  17. Zakaj ne moremo bolje izkoriščati nukleark … ali pa strele?

    Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektr

  18. Kako je navaden petek postal "črni"?

    Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predla

  19. Komu je padlo na pamet, da moramo obvezno hoditi v šolo?

    Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šols

  20. Zakaj glasno smrčanje nikoli ne zbudi tistega, ki smrči?

    Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako

  21. Ali domačim živalim, ki ne gredo nikoli ven, primanjkuje vitamina D?

    Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vr

  22. Zakaj konji spijo stoje?

    Danes vas Radiovedni peljemo med grive, repe, kopita in … blato. Našo zvesto poslušalko, danes pa tudi terensko pomočnico Zarjo, zanima, zakaj konji spijo stoje? Na idilično kmetijo v okolico Ljubljane nas je popeljala inštruktorica jahanja

  23. Kdaj razvijemo občutek za čas?

    Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vpra

  24. Radiovedni z Nikom: Kako bi zvenel moj glas na Marsu?

    Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel vaš glas na Marsu ali Jupitru? NASA je že posnela prve prave zvoke z Marsa, mi pa smo šli korak dlje: na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani smo s strokovnjakom Urbanom Burnikom simulirali, kako bi t

  25. Radiovedni z Nikom: Kako deluje ultrazvok?

    Ležite v ordinaciji, zdravnik se s sondo sprehaja po vašem trebuhu, na ekranu pa se kar naenkrat prikažejo vaši trebušni organi. Kako je to mogoče, je to res, da je po sredi zvok? In to ultrazvok! V najnovejših Radiovednih se skupaj z Nikom

  26. Radiovedni z Nikom: Ali zvok lahko ubije?

    Ste vedeli, da lahko zvok poleg tega, da nas razveseljuje, tudi škoduje? Preveč glasna glasba, hrup v prometu ali pa povsem naravni zvoki lahko povzročijo poškodbe našega sluha, v skrajnih primerih pa zvok lahko postane tudi orožje. V novih

  27. Radiovedni z Nikom: Zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres?

    Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa

  28. Ali nam naš telefon res prisluškuje?

    Ali naš telefon res posluša, kaj govorimo? Ali ves čas beleži in sporoča našo lokacijo? Tudi ko je izklopljen? Na vprašanje, kaj vse o nas ve naš pametni telefon, odgovarja Urban Vidergar iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varn

  29. Kdaj smo začeli uporabljati časovne pasove?

    V tokratni oddaji izvemo, zakaj naš planet ne tiktaka povsod enako in od kdaj poznamo časovne pasove. <p>V lov na odgovor na vpra&scaron;anje desetletnega Jureta se odpravlja Neža Borkovič, razlago pa je priskrbel <strong>dr. Darko Ogrin</s

  30. Zakaj Nikola Tesla ni nikoli dobil Nobelove nagrade?

    Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit

Ältere Folgen

Anmelden oder registrieren

Jetzt

0:00 / 0:00