Anmelden
Cover von Radiovedni

Kinder & Familie

Radiovedni

von RTVSLO – Val 202

Website RSS

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

Folgen

  1. Kako v očeh nastanejo zaspančki?

    Radiovedni smo se po odgovor odpravili na Očesno kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakala pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe. Zanimalo nas je še, ali nastajajo tudi čez dan in ali imajo morda celo kakšno koristno vlogo pr

  2. Zakaj rezano cvetje v vazi ne oveni takoj?

    Je tudi vas že kdaj presenetilo, kako dolgo je kakšen šopek rezanega cvetja krasil vaš dom? Spet drugič pa vas je verjetno razačaralo to, da so rože v vazi ovenele že po dnevu ali dveh. Zakaj šopek v vazi oveni, ampak ne takoj ter kako mu l

  3. So listi na drevesih res nepremočljivi?

    Zakaj dežne kapljice z nekaterih listov kar zdrsnejo in zakaj se jeseni listi obarvajo v čudovite rumene, oranžne in rdeče odtenke? Tokrat bodo v Radiovednih zašumeli odpadli drevesni listi pod našimi nogami, pri čemer se bomo prepričali, d

  4. Kako nastane apno?

    V tokratni epizodi ne iščemo le odgovora, kako nastane apno, ampak se preizkusimo tudi v mešanju apnene malte.<p>Na ljubljanski Fakulteti za gradbeni&scaron;tvo in geodezijo nas gosti <strong>dr. Petra &Scaron;tukovnik</strong> s <span styl

  5. Zakaj je čili pekoč?

    Nekateri pekočo hrano obožujejo, drugi se ji raje izognejo. Toda zakaj čili v ustih sploh sproži pekoč občutek?<p>Enajstletnega Marka zanima, kaj se ob stiku s kapsaicinom dogaja v na&scaron;em telesu, mi pa preverjamo &scaron;e, kje v čili

  6. Ali miši in podgane res lahko napovedo prihajajoči potres?

    Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda je res kaj na tem njihovem – v

  7. RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?

    Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na vprašanja o prehrani hišnih ljubljen

  8. RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane

    Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo publiko v živo tamkajšnjega vet

  9. Ali proti rošenju potapljaške maske resnično pomaga, če vanjo pljunemo slino?

    Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor

  10. RaZOOvedni 1/3: Ali živali slišijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne?

    V nedeljo se Radiovedni podajajo v ljubljanski živalski vrt, kjer boste lahko skupaj z njimi iskali odgovore vse mogoče, povezano z živalmi. Še prej pa so se na studijski generalki v živo ogrevali v soboto zjutraj. Naš gost veterinar v živa

  11. Zakaj je sadje tako različnih barv?

    Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.<p>Odgovor nam je priskrbel <strong>Jure Mravlje</strong> z Biotehni&scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.</p> <p> </p> <p><

  12. Zakaj se nam, ko z višine gledamo v globino, tresejo noge?

    Od višine se zvrti poje Vlado Kreslin. Zakaj pa se nam ob tem tresejo noge, preverjajo tokratni Radiovedni.

  13. Zakaj je poleti topleje, pozimi pa hladneje, če pa nas Sonce ves čas enako greje?

    Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat smo obiskali izkušenega meteorologa Agencije Republike Slovenije za okolje Braneta Gregorčiča.

  14. Zakaj flamingi oz. plamenci stojijo na eni nogi?

    Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja

  15. Kako lahko največjo žival na Zemlji nasitijo skoraj nevidne živali?

    Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče?<p>V tokratnih Radiovednih odgovarja <strong>dr. Ma

  16. Zakaj mlajši bratje in sestre ponavljajo za starejšimi?

    Na prvi pogled preprosto vprašanje, ki ga bomo zapletli in razpletli v družbi dr. Kaje Hacin Beyazoglu, docentke za razvojno psihologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.

  17. Zakaj pri morskih konjičkih mladičke nosijo samci?

    Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v

  18. Zakaj so morja slana, jezera pa ne?

    V prvi počitniški epizodi bomo pred visokimi temperaturami pobegnili k vodi. Natančneje k morju, rekam in jezerom. Zanimalo nas bo namreč, zakaj so morja slana, jezera pa ne. Oziroma, ali to sploh drži ...

  19. Zakaj je slovenščina eden redkih jezikov, ki imajo dvojino?

    Ob koncu šolskega leta bodo tudi Radiovedni še zadnjič sedli v šolske klopi, k uri slovenščine. Roka namreč zanima, zakaj je naš jezik eden od redkih, ki imajo dvojino.<p>&Scaron;e več o dvojini pa izve&scaron; <a href="https://val202.rtvsl

  20. Zakaj lahko sove glavo obrnejo za skoraj cel krog?

    Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe?<p>V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri biologu <strong>Davorinu Tomet

  21. Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne?

    Sove so nočne plenilke in tako v temi res vidijo 50-krat ali pa celo 100-krat bolje kot ljudje. Zakaj in ali ima pri tem kaj opraviti tudi velikost njihovih oči? Strokovno pomoč nam je tokrat ponudila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinč

  22. Zakaj si muha drgne sprednji nožici eno ob drugo?

    Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi.<p>Od

  23. Ali je vroča voda iz pipe res škodljiva za naše zdravje?

    Odgovor tokrat iščemo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pri dr. Andreji Žgajnar Gotvajn.

  24. Kako letalo leti, če pa tehta več 100 ton?

    Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji?<p>Na terenu sta se nam pridružila 9-letni Maj in 12-letni J

  25. Ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive?

    Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.<p>Nekaj odgovorov smo na&scaron;li pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela <st

  26. Kakšen bi bil svet brez denarja?

    Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.

  27. Ali kokoši za veliko noč znesejo več jajc?

    Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav po

  28. Kako nastanejo različni vetrovi?

    V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo n

  29. Zakaj so lahko bele mačke tudi gluhe?

    Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni red

  30. Zakaj se sladkor spremeni v karamelo, sol pa ne?

    Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.<p>Profesor <strong>Blaž Cigić</stro

Ältere Folgen

Anmelden oder registrieren

Jetzt

0:00 / 0:00